Izbor in uporaba pisave

Izbor in uporaba pisave je med pomembnejšimi odločitvami, ki jih moramo sprejeti, da dobimo berljivo in estetsko besedilo. Pri izboru pisave (fonta, pogovrono tudi tipografije) je dobro, da vzamemo v poštev naslednje dejavnike:

  • berljivost večjega bloka teksta v določenem fontu
  • nabor oblik posamezne pisave (bold, italic, male kapitalke, možne inicijalke in alternativne oblike)

Obstajajo pisave, ki so primerne za pisanje posameznih besed ali zelo kratkih informacij in ne delujejo dobro kot prenašalci daljših misli. Uporabni so za predvsem za naslove in kot grafični elementi, ki poudarjajo in razbijajo monotonijo. Če bi jih uporabili na daljšem zveznem tekstu - včasih je celo en stavek lahko preveč - bi kmalu izgubili pozornost bralca.

Pri odločanju za uporabo pisav v svojem dokumentu se omejimo na čim manj različnih slogov pisav. Na splošno bi morale zadostovati ena ali dve različni pisavi. Več pisav lahko ustvarja vizualno zmedo;, težko je organizirati in dati besedilu določeno hierarhijo pri uporabi mnogih različnih pisav.
Če uporabljamo dve pisavi si izberemo dva različna tipa pisave ?" enega brezserifnega in drugega serifnega. Serifi so repki - nastavki pri potezah določenih vrstah pisave. Računalniško najbolj razširjen primer serifne pisave je Times New roman. Najbolj razširjena brezserifna pisava na računalnikih je Arial. Običajno kombinacija serifne/neserifne pisave najbolje deluje, če neserifno pisavo izberemo za naslove, serifno pa za splošni tekst. Kombiniramo lahko tudi tako da neserifno uporabljamo za izpostavljene dele besedila ali poudarjanje besed. Tako desežemo dober kontrast, tekst že pred branjem deluje jasno razdeljen in daje dober pregled

Številnost oblik določene pisave je koristno, ker nam pomaga pri organizaciji vsebine sporočil. S poltežkimi, težkimi, lahkimi, ležečimi, itn. oblikami dajemo delom teksta določene pomene, ki jih bralec med branjem usvoji in že vnaprej zna interpretirati, kaj uporaba določene oblike pomeni. Z izborom oblik pisave v besedilu ustvarimo vizualno logiko s katero bomo jasneje prenašali želeno sporočilo.
Primer: s težko obliko pisave (medium, bold, heavy, extra heavy) lahko dajemo besedam poseben pomen, ustvarjamo hierarhijo informacij, ali pa jih uporabimo za naslove, z ležečimi lahko označujemo citate, tujke ?" nekatere uporabe določenih oblik so splošno sprejete in pričakovane, lahko pa v oblikovanju svojega besedila uvedemo svoja pravila. Pomembno je jasno ločevanje - kontrastiranje običajnega teksta in iz različnih razlogov izpostavljenega ali označenega besedila.

Programi za urejanje besedil kot so Word sicer uporabljajo umetne oblike (krepko, ležeče...), kjer imamo izbrano osnovno obliko pisave, s pritiskom na gumb bold pa se ta programsko spremeni v krepko. Za osnovno sporočanje in organizacijo podatkov v odstavkih to zadošča. Posebna oblika pisave (npr. Times New Roman Italic, ki jo izberemo iz menija pisav) pa je običajno narejena lepše, ležeče oblike niso zgolj nagnjene pokončne črke ampak so premišljeno prirejene za poševno obliko.

Oblikovanje besedila je le končni korak pri prenosu sporočil. Ko tekst oblikujemo moramo že imeti čim bolj točno predstavo o tem kaj sporočamo in torej znamo izločiti besede ali stavke ki so ključni za sporočilo ali pa nimamo težav določiti funkcije posameznih besed, ki jim bomo dali tudi od ostalega besedila različno vizualno podobo. Če se kontrastiranja besedila s tipografskimi oblikami lotimo stihijsko in brez premisleka o vsebini in končnem cilju sporočanja se lahko zgodi, da bralca odvrnemo od branja ali pa mu neuspešno prenesemo sporočilo. Podarjanja daljših delov v sicer kratkem besedilu ne bo doseglo namena ?" odločiti se je potrebno kaj v določenem besedilu je najbolj ilustrativno za vsebino in to izpostavimo. Če poudarimo večino besedila s tem ne poudarimo nič, ker je zopet vse enako in ni kontrasta. Celo nasprotno ?" če je kak manjši del teksta ostal nepoudarjen začne izstopati ker je v večjem kontrastu z okolico.
Pomembnost oblikovanja in organiziranja sporočila je posebej izrazita pri marketinških sproočilih kjer se je potrebno posebej boriti za čim hitrejše in jasno prenašanje sporočil. Vsa osnovna pravila organizacije besedila tudi tu veljajo le da še bolj do skrajnosti. Marketinška sporočila so oklestena do le najnujnejšega, večinoma jih dopolnjujejo tudi slike. Pogosto prenašajo le osnovne ideje, ker se od naključnega bralca ne more pričakovati da bo brez vzpodbude pograbil reklamo in jo preštudiral. Tu je izbor tipografije in kontrastiranja besedila najmanj toliko pomemben kot sama vsebina. Bralcu oglasa moramo olajšati odločitev, da si bo nek oglas in njegovo sproočilo zapomnil.

Nekaj kratkih koristnih nasvetov pri pisanju in oblikovanju besedil:
  • Čim manj uporabljajte SAME KAPITALKE. Same velike črke so težje berljive kot male tiskane. Naslove, ki so daljši od le nekaj besed raje povečajte kot da jih pišete s samimi velikimi črkami.
  • skrbno se odločajte kaj v tekstu poudariti in kako. Za enak tip informacije uporabite vedno isti način poudarka (na primer pomembne pojme v tekstu vedno krepko/bold, imena pomembnih oseb vedno ležeče),
  • izberite največ dve različni pisavi v posameznem dokumentu. Če izberete dve, naj bo ena brezserifna (primerna za naslove in lahko tudi poudarke ?" npr. Arial), druga pa serifna (za glavno besedilo, npr. Times New Roman)

Oddaljena pomoč

Hitri kontakti

Novice

Reklamna sporočila:

iLink.si